Odstranitev modrostnika je operacija pri kateri odstranimo neizrasel modrostni zob, ki že povzroča težave ali pa njegova lega predstavlja precejšnjo nevarnost za nastanek težav v prihodnosti.
Zakaj odstraniti modrostnike?
Nesorazmerje med velikostjo zob in čeljusti vodi do težav pri izraščanju modrostnih zob. Ti nimajo prostora, da bi zasedli svoj normalen položaj v zobni vrsti, zato ostanejo “ujeti” v čeljustni kosti. Odstranitev enega ali več modrostnih zob je potrebna zaradi naslednjih mogočih razlogov:
- vnetja sluznice in/ali kosti okoli zoba
- nastanka ciste iz zobnega folikla - vrečke, ki obdaja neizrasel zob
- okvare sosednjega (pred modrostnikom ležečega) zoba, ki ovira izrast neizraslega modrostnika
- "žariščnega vnetja", ki je lahko vzrok nekaterim splošnim obolenjem ali obrazni bolečini
- tesnega stanja zob v zobni vrsti, kar lahko ima za posledico nepravilen položaj posameznih zob in otežuje ortodontsko zdravljenje
- predvidenega protetičnega zdravljenja
Kako poteka operacija?
Poseg opravimo v lokalni anesteziji, kar pomeni, da v področju operacije injiciramo sredstvo (anestetik), s katerim prehodno omrtvičimo okolna tkiva. Redkeje poseg opravimo v splošni anesteziji (narkozi).
Sluznico nad neizraslim zobom prerežemo in odmaknemo. S svedrom odstranimo kost, ki oklepa zob in ga osvobodimo; če je potrebno, zob prerežemo in ga s posebnim vzvodom ali kleščami odstranimo. Rano šivamo in šive odstranimo po tednu dni.
Kaj pa po operaciji ?
Zmerna pooperativna oteklina, omejeno odpiranje ust, blažje težave pri požiranju in rahlo povišana telesna temperatura (do 38.0 °C) so v prvih treh dneh po operaciji povsem pričakovane. Pooperativne bolečine so zmerne in jih je mogoče z običajnimi zdravili proti bolečinam (odsvetujemo aspirin, ker vpliva na strjevanje krvi!) povsem odpraviti.
Mogoči zapleti
Kot pri vsakem kirurškem posegu lahko pride do vnetja rane, kar podaljša čas celjenja, običajno pa nima trajnejših posledic. Močnejša krvavitev po posegu je redka in obvladljiva z enostavnimi postopki.
Ker korenine spodnjih modrostnih zob pogosto segajo do živca, ki poteka skozi spodnjo čeljust, se mehanski poškodbi le-tega ni mogoče z gotovostjo izogniti. To lahko vodi do prehodnega, zelo redko pa do trajno zmanjšanega občutka v spodnji ustnici na prizadeti strani. Gibljivost ustnice ni prizadeta. Še mnogo redkeje pride do podobne okvare jezičnega živca, ki poteka ob notranji površini spodnje čeljusti. V tem primeru sta lahko zmanjšana občutek in okus na prizadeti polovici jezika. Skrajno redki so opisani primeri zloma spodnje čeljusti.
Korenine zgornjih modrostnih zob so od čeljustne votline (sinusa) ločene le s tanko kostjo ali celo samo s sluznico. Zato lahko pri odstranitvi pride do odprtja čeljustne votline, ki pa se najpogosteje spontano zapre. Redko pride do nastanka trajne komunikacije ali celo do zdrsa zoba v sinus. V teh primerih je potrebno operativno zdravljenje.
Navodila za čas po posegu
Na dan operacije in še dva dni po njej: ne kadite, ne uživajte alkohola, izogibajte se telesnim naporom, jejte mehko hrano. Po obroku izperite usta z vodo ali kamilicami. Ne izpirajte in ne sesajte rane in vanjo ne drezajte. Redno in natančmo si umivajte zobe (razen v predelu rane).
Na lice v operiranem področju čimprej položite mrzel/hladen obkladek. S tem močno zmanjšate otekanje in bolečino. Ne ogrevajte prizadetega predela!
V primeru krvavitve v prvih urah po operaciji rane ne sesajte z jezikom! Nalahno pritisnite ali ugriznite na krvaveče mesto prek sterilne gaze.
Omrtvičenost zaradi lokalnega anestetika traja še dve do tri ure po posegu. Ne grizite si ustnic ali sluznice lica (v tem času ne žvečite hrane!), saj se lahko nehote poškodujete.
Oteklina lica je najizrazitejša drugi ali tretji dan po operaciji in ne pomeni zapleta.
Na zdravnika se obrnite vedno: če krvavitev kljub opisanemu postopku ne poneha, če imate hude bolečine več kot tri dni po posegu, če imate hujšo zaporo ust, če imate visoko telesno temperaturo (nad 38.0 st.C) ali druge večje težave v zvezi s posegom.
Avtor besedila: M.Gorjanc
