Ekstrakcija zoba je manjši kirurški poseg pri katerem izrasel zob, ki ga ni mogoče pozdraviti in ohraniti odstranimo s pomočjo ustreznih instrumentov.
Zakaj ekstrahirati zob ?
Vzroki za ekstrakcijo določenega zoba, so najpogosteje obolenja zob ali obzobnih tkiv, včasih pa tudi zdravstveno stanje celotnega organizma:
Zob je močno omajan in se premika že ob lahnem dotiku jezika ali ustnic
Zobna krona je uničena do te mere in tako globoko pod nivo dlesni, da obnova s plombo ali prevleko ni možna in smotrna
V predelu koreninskega vrčka je kronična vnetna sprememba ("granulom"), ki je ni mogoče pozdraviti z drugimi metodami
Zob je zaradi manjkajočega soseda ali v nasprotni čeljusti ležečega zoba nagnjen oziroma napačno izraščen ter zato nefunkcionalen in neuporaben
Zob je potrebno odstraniti iz ortodontskih razlogov
Zob je potrebno odstraniti zaradi splošnega zdravstvenega stanja (npr. obsevalno zdravljenje, določene operacije)
Kako poteka ekstrakcija?
Ekstrakcijo opravimo v lokalni anesteziji, kar pomeni, da v področje zoba injiciramo sredstvo (anestetik), s katerim prehodno omrtvičimo tkiva. Anestetik izberemo v skladu s splošnim zdravstvenim stanjem. Redko in zgolj iz zdravstvenih razlogov poseg opravimo v splošni anesteziji (narkozi).
S posebnim instrumentom odmaknemo dlesen od zobnega vratu in nato s pomočjo vzvoda ali klešč zob omajamo in ga dvignemo ali izvlečemo iz njegovega kostnega ležišča v celoti ali po delih. Če je potrebno, odstranimo še vnetno tkivo v kosti okoli korenine ekstrahiranega zoba.
Na ekstrakcijsko rano položimo sterilno gazo, na katero pacient ugrizne ter jo zadrži na mestu vsaj pol ure. Večje rane po ekstrakcijah več sosednjih zob zašijemo in šive odstranimo po tednu dni. Manjših ran ne šivamo.
Mogoči zapleti
Zapletom se tudi z najskrbnejšim delom ni mogoče vedno izogniti. Manjše poškodbe sluznice ali kosti ob zobu se zacelijo brez posledic. Krvavitve je mogoče ustaviti z dolgotrajnej- šim močnejšim pritiskom na rano, razen v primerih, ko gre za motnje v strjevanju krvi. Vnetje rane upočasni celjenje in podaljša bolečnost; izjemoma zahteva zdravljenje z anti-biotikom po presoji zobozdravnika ali zdravnika.
V spodnji čeljusti je sicer redka, a mogoča poškodba živca, kar povzroči prehodno zmanjšan občutek v spodnji ustnici.
V zgornji čeljusti je zaradi položaja korenin zadnjih zob mogoče prehodno odprtje čeljustne votline (sinusa). Večinoma je zacelitev ob upoštevanju posebnih navodil spontana, v nasprotnem primeru pa je potrebno operativno zdravljenje.
Če pride med ekstrakcijo do zloma zobne korenine, je za njeno dokončno odstranitev potreben manjši oralnokirurški poseg.
Nadomestitev ekstrahiranega zoba
Vrzel, ki nastane po ekstrakciji zoba, je mogoče oskrbeti:
z mostičkom, če so prisotni sosednji zobje
s snemno protezo
z zobnimi implantati
Le redko (modrostni zobje, skrajšana zobna vrsta) nadomestitev ni potrebna. V drugih primerih lahko pride do težav pri žvečenju, govoru ali do motenj v čeljustnem sklepu.
Navodila za čas po posegu
Na dan operacije in še dva dni po njej: ne kadite, ne uživajte alkohola, izogibajte se telesnim naporom, jejte mehko hrano. Po obroku izperite usta z vodo ali kamilicami. Ne izpirajte in ne sesajte rane in vanjo ne drezajte. Redno in natančmo si umivajte zobe (razen v predelu rane).
Na lice v operiranem področju čimprej položite mrzel/hladen obkladek. S tem močno zmanjšate otekanje in bolečino. Ne ogrevajte prizadetega predela!
V primeru krvavitve v prvih urah po operaciji rane ne sesajte z jezikom! Nalahno pritisnite ali ugriznite na krvaveče mesto prek sterilne gaze.
Omrtvičenost zaradi lokalnega anestetika traja še dve do tri ure po posegu. Ne grizite si ustnic ali sluznice lica (v tem času ne žvečite hrane!), saj se lahko nehote poškodujete.
Oteklina lica je najizrazitejša drugi ali tretji dan po operaciji in ne pomeni zapleta.
Na zdravnika se obrnite vedno: če krvavitev kljub opisanemu postopku ne poneha, če imate hude bolečine več kot tri dni po posegu, če imate hujšo zaporo ust, če imate visoko telesno temperaturo (nad 38.0 st.C) ali druge večje težave v zvezi s posegom.
Avtor besedila: M.Gorjanc
